Svojega moža sem spoznala na potepanju po gorah. Delal je v agenciji, ki se je ukvarjala z vodnimi športi. Povabil me je na rafting, ko sva se srečala na poti s hribov. Ker sem takrat ravno šotorila v enem izmed bližnih kampov, sem povabilo sprejela. Naslednji dan sem ob dogovorjeni uri čakala pred kampom. Prišel me je namreč iskat s kombijem, s katerim se bomo odpeljali na izhodiščno točko. Peljala sva se po brzicah in uživala sem. Nikoli ne bom pozabila te vožnje, kjer mi je rafting prinesel bodočega moža. Kasneje sva se družila v kampu in hodila v gore. Navezala sva stik in najino prijateljstvo je počasi preraslo v ljubezen. Imela sva iste interese in zanimal naju je isti šport. Kasneje, ko sva dobila otroke, je bilo manj časa za gore in vodne športe. Ko pa so otroci zrasli, smo skupaj odkrivali lepote narave. Navdušila sva jih za potovanja in naravo. Tako sedaj z nama hodijo naokoli. Sedaj so že toliko stari, da gremo na enak rafting, kot sva ga šla z možem prvo leto.
Najeli smo agencijo, ki je poskrbela za varnost. Dala nam je čelado, neopren obleko, obuvalke in rešilni jopič. Reka je bila v tem času precej visoka, tako da bo vožnja adrenalinska. Moja dva otroka, ena hčerka in en sin, sta uživala na brzicah. Nista se bala vode. Z veseljem sta skakala v mrzlo reko in vriskala. Na koncu vožnje smo bili vsi srečni. Odšli smo skupaj na večerjo v bližini kampa. Tukaj je bilo veliko ljudi, ki so tisti dan tudi doživeli rafting in skupaj smo izmenjali vtise in izkušnje.
Veselila sem se še enega dogodka, to je bil kanjoning. Tukaj otroka nista šla zraven ampak sta z možem šla v adrenalinski park. Bila sem hvaležna za vse te dogodivščine in lepote narave ter zdravje, da lahko hodim na rafting vsako leto.…