Ko sem dopolnil 18 let, so mi starši plačali izpit za avto. Od njih nisem tega pričakoval, ker sem vedel, kako drag zna biti izpit. Pa vseeno so se zato sami odločili. Ni pa bilo samo to, kar so naredili. Ko sem naredil izpit so mi kupili avto. To pa je bil velik šok zame. To pa je najmanj kar sem pričakoval. Kot študentu mi je avto prišel še kako prav. Kako sem bil srečen. Ko so mi izročili ključe, sem jim v zahvalo obljubil, da bo avto vedno čist. Ko sem živel v Ljubljani, mi je večkrat prišla prav ročna avtopralnica Ljubljana. Vedno, ko sem prihajal domov, sem tako prišel z čistim avtom. Tako sem se navadil, da sem vedno očistil avto, ko sem vedel, da grem domov.
To je bila najmanjša stvar, ki sem jo lahko naredil, da so moji starši bili srečni. Zakaj jim ne bi polepšal vikendov. Ker sem bil glasbenik, sem se veliko vozil po Sloveniji in ne vem kako bi bilo, če ne bi imel avta. Enostavno si ne predstavljam. Kajti moral bi si nekaj kupiti in ler nisem imel denarja, bi moral iti delati. Če pa bi delal, se ne bi mogel tako zelo posvetiti glasbi, ki mi je pomenila vse. Tako, da lahko rečem, da so mi starši s tem, ko so mi dali izpit za avto, dali veliko več. To sem jim vedno hvaležen. Še kako prav mi pride ročna avtopralnica Ljubljana, ker sem pogosto tam. Moj avto je vedno čist in urejen. To sem rekel in to tudi delam.
Starši so vedno veseli, ko vidijo moj čist avto. Včasih se oče prav nasmeji, ker točno ve, kaj počnem. Da preden pridem domov imam še en postanek in to je ročna avtopralnica Ljubljana. Nikoli mi nič ne reče, ampak se samo nasmeji. Z očetom imava lep odnos, takšnega kot si ga želim. …