Teden po tem, ko je žoga pristala na vrt od sosedov, smo jo končno dobili nazaj. Na srečo imam kontakt o njih in sem jim vmes poslala sporočilo, da sem jih o tem obvestila. Čez nekaj dni sem nazaj prejela odgovor, kjer se je sosed zelo nasmejal na naš račun in seveda sporočil, da takoj, ko se vrne, uredi, da bo žoga zopet pri nas.
Še dobro, da žoga ni odletela na drugo stran, ker če bi pristala na tistem vrtu, ne vem, če bi bila žoga še kdaj nazaj. Na drugi strani živi starejši par brez otrok, ki ni najbolj navdušen nad tem, da se imamo nekateri lepo v življenju. Sem skoraj prepričana, da bi žogo zažgala, če bi jo dobila na vrt. Bog ne daj, da bi uničila kakšne rože na vrtu, ker bi bilo to nedvomno največje zlo. Še dobro, da večinoma nista doma in da nimata tako zastraženega vrta in bi se vseeno lahko pretihotapila tja. Ampak le, če ju ne bi bilo doma.
Sosed je res prinesel nazaj žogo kot obljubljeno in mi seveda sporočil, da sem jim dolžna svoje slavno pecivo. Zelo so namreč navdušeni nad enim pecivom, ki ga sem in tja spečem in se seveda vedno povabijo, ko ga pečem. Sedaj ga bom očitno morala kmalu spet peči, da se jim zahvalim za to, da so mi prinesli nazaj žogo.
Žal pa nisem imela v kratkem planirane ponovne igre košarke, saj so sedaj skoraj vsi na morju. Naslednji teden bom tudi jaz šla na morje in verjetno se bomo šele čez kašen mesec lahko ujeli, da ponovimo dvoboj. Tokrat žal ni zmagala naša ekipa. Prepričana sem, da zato, ker žoga ni bila prava. …