Ura je bila 6 zjutraj, ko sem stopila skozi pvc vrata, da grem v službo, ko sem se skoraj spotaknila v sosedovega mačka. Naš vrt mu je bolj zanimiv kakor lastnikov in potem me vedno pozdravi, ko odhajam v službo in ko se vračam. Čeprav imam na sumu, da je tukaj zaradi boljše hrane, sem ga vseeno vesela, da me tako lepo pozdravi. Na hitro sem mu pripravila nekaj prigrizkov, zaklenila pvc vrata ter odšla.
Ker je bila gneča na cesti sem rahlo zamujala v službo, ampak ne več kot deset minut. Sicer sem imela pa jutranjo kavo s seboj in sem tako prihranila tistih deset minut, ki bi jih sicer porabila za kuhanje kave. Odšla sem naravno v svojo pisarno, ter zaprla za seboj pvc vrata, da se lahko v miru posvetim delu.
Ko se je računalnik končno prižgal in sem lahko pogledala elektronska sporočila in preverila svoj seznam dela, sem se takoj spomnila, da moram najprej urediti nekaj urgentnega za eno stranko. Takoj sem šla na delo, da pripravim vsa poročil, da jih bo lahko dobila prek kakor v roku ene ure. Medtem sem imela ogromno klicev, na katere se nisem uspela oglasiti in cel čas sem upala, da ni bilo kaj nujnega. V roku dobre pol ure sem imela končno pripravljena vsa poročila, ki sem jih lahko poslala stranki in tako zaključila z najbolj nujno stvar navsezgodaj zjutraj. Na hitro sem stopila skozi pvc vrata, če je morda sodelavec že v pisarni. Danes ima pregleda za oči in je rekel, da bo zamudil, ampak ga resnično nujno potrebujem, da mi pomaga pri neki stvari. Ker ga še ni bilo, sem odšla nazaj za pisalno mizo, da prekličem vse klice, ki so bili neodgovorjeni v zadnji uri.
Ko sem zaključila s klici, pa je skozi pvc vrata, stopil moj sodelavec z rogljički pripravljen, da mi pomaga pri nekih nastavitvah.
…