Dermatološka klinika Ljubljana išče nove zaposlene

Na Zavodu za zaposlovanje sem zasledila oglas, da Dermatološka klinika Ljubljana išče novega dermatologa. Že več časa iščem službo, saj sem specializacijo končala že lansko leto in službe nikakor ne dobim. To bi bila čudovita priložnost.

Pričela sem s pisanjem svojega spremnega spisa in pogledala, kakšne zahteve je Dermatološka klinika Ljubljana zapisala pod opombe. Videla sem, da ustrezam večini pogojev, razen tistemu, kjer zahtevajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Ker si delo res želim, saj me dermatologija zelo veseli, sem se odločila, da jih kar pokličem in se predstavim. Oglasila se je gospa v kadrovski službi. Predstavila sem se in povedala, da sem zasledila njihov oglas za delo, da izpolnjujem vse pogoje in kako je, če nimam še delovne dobe. Gospa ni bila preveč vesela, kot sem razbrala iz njenega tona glasu, Dermatološka klinika Ljubljana je očitno prejela že veliko klicev potencialnih kandidatov z istim vprašanjem, zato mi je skoraj malo osorno odgovorila, da naj napišem prošnjo in da me bodo poklicali na razgovor.

Nisem bila preveč zadovoljna in skoraj sem bila jezna, da sem sploh poklicala. Upam, da si gospa na Dermatološka klinika Ljubljana, s katero sem govorila, ni zapomnila mojega imena in da nisem zaradi tega dobila minus točke. Pogumno sem napisala svoj CV, priložila vsa potrebna potrdila, dokazila o izobrazbi, specializaciji, vse pohvale in dosežke, ki je jih uspelo meni zbrati čez leta študija in prakse, ter prošnjo poslala priporočeno po pošti.

Dolgo sem čakala, če bo kakšen odgovor, a ga žal ni bilo. Ko sem že pozabila, pa me v nabiralniku čaka pismo, na katerem piše Dermatološka klinika Ljubljana, naslovljeno na moje ime. Raztrgala sem pismo in hitela brati, kaj piše. Bilo je samo vabilo na razgovor, a to je razlog, da se lahko veselim, saj se jim bom lahko bolje predstavila in mogoče prišla v ožji izbor.…

Končno so se odprle občine in lahko gremo na smučanje

V času koronakrize sem najbolj pogrešala smučanje. Ker živim v krajih, kjer nimamo smučišč, sem komaj čakala, da odprejo občine, da bom lahko šla smučat. Vsako zimo sem smučala dvakrat po 14 dni nekje daleč, enkrat v Sloveniji in drugič v tujini. To je moj najljubši čas v letu.

Seveda pa je čas korone vse spremenil. Moje življenje se je tako rekoč ustavilo, ker sem imela delo od doma, tako skorja nisem več nikamor šla. Bila sem navajena, da izkoristim vsak dan, tako sem včasih delala ponoči in čez dan uživala, ko sem obiskala kakšen nov kraj, šla v planine, na morje. Sedaj pa sem obsedela doma. Še dobro, da živim v hiši.

Ko se je odlok med občinskimi mejami sprostil, sem še isti dan šla smučat na Krvavec. Obožujem to smučišče, lahko bi preživela celo zimo na teh smučarskih progah. Že dolgo nisem tako uživala, kot sem tokrat. Namenoma sem šla čisto sama, lahko bi poklicala prijatelje in sigurno bi nekdo šel z menoj, vendar si tega nisem želela. Tokrat sem želela smučati sama, si vzeti čas samo zase. Ta dan je bilo na Krvavcu prekrasno vreme. Polno snega in sonce. Hrano sem imela s seboj, tako da, ko sem postala lačna, sem šla do avta in se najedla in spila kavico, ki sem si jo ravno tako skuhala doma.

Ta dan si bom za vedno zapolnila, ker je bil res lep. Že dolgo nisem smučala, da je bilo res tako jasno in sončno. Enostavno nisem potrebovala bunde, lahko sem smučala v toplejši majici. Kakšna kapa in rokavice, nič od tega nisem potrebovala.…

Bolečine, ki čutite zaradi nepravilne drže, lahko reši pas za pravilno držo

Če vas boli hrbet, ni nujno, da je takoj nekaj narobe, postavite pred ogledalo in si poglejte svojo držo. Čisto možno je, da je vaša drža napačna in vas zaradi tega boli hrbet. Sama sem imela probleme s hrbtenico že od otroštva, tako sem nekaj časa že nosila pas za pravilno držo, ko sem bila doma, potem pa sem kmalu nanj pozabila.

Sedaj prav opažam, da sem se ponovno začela sključeno držati, ker me je začel tudi boleti hrbet. Sprva sem mislila, da je to od službe, ker sedim 8 ur in več. Ne bom rekla, da to ne vpliva, vendar pa je bil glavni moj problem, ker sem se ponovno sključeno držala. Takoj sem se spomnila na pas za pravilno držo in si ga nabavila. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem večkrat opazila, da moja drža res ni pravilna, na to me je začel opozarjati tudi mož. Sedaj mi pas za pravilno držo pomaga, nosim ga doma, v službo ga ne nosim. Mogoče bi bilo dobro, vendar mi je nerodno, ker se vidi, posebej, ker veliko nosim precej tanke majice.

Sedaj sem se lepe drže ponovno navadila, pas za pravilno držo mi je pomagal, da tudi če ga v službi nisem imela, sem se začela spet držati bolj ravno. Tako me sedaj hrbet ne boli več. Vem, da se bom s časoma spet začela držati bolj sključeno in bom spet potrebovala pas za pravilno držo, da me malo opozori na mojo držo. Takoj, ko ga začnem nositi je boljše. Že sem premišljevala, da bi ga lahko nosila vsak dan, ker mi pomaga. Tako pa ko mi pas za pravilno držo pomaga, da neham nositi in potem sem sčasoma spet grdo držim. Če bi ga mogoče nosila dlje časa, bi se tako navadila, da bi moja drža bila lepa vsak dan.

Sestra še ni imela tv omarice, zato sem se odločila, da jo bom kupila jaz za njen rojstni dan

S sestro sva bile precej povezani, saj sva samo dve leti razlike v letih, tako sva se ogromno igrale skupaj in moram priznati, da mi je bilo v veselje čuvati na mlajšo sestrico, kar nekaterim ni. Danes živiva vsaka svoje življenje in rojstne dneve včasih preživiva narazen. Ker si je mlajša sestra urejala stanovanje in sem vedela, da še nima tv omarice sem e tokrat odločila, da bom jaz tista, ki ji bo to kupila.

Slišale sva se nekaj dni nazaj in rekla sem ji, da letos ne bom mogla priti na njen rojstni dan, ker sem prehlajena. Bila je žalostna, seveda pa vsak človek to razume. Vedela sem da praznuje tisti dan in ob kateri uri, tako sem jo presenetila, ko sem prišla na vrata. Kako je bila srečna. Ostala sem pri njej preko noči, ker sem morala tako splanirati, da greva drugi dan skupaj gledat tv omarice, da si eno izbere. Ni mogla verjeti, da resno mislim, ko sem ji povedala, kaj ji želim kupiti, saj tv omarice niso tako poceni.

Drugi dan sva šle skupaj gledat tv omarice in tako si je izbrala res lepo, veseli sva bili, da sva spet nekaj doživeli skupaj, ker sedaj živiva kar narazen in se ne moreva videti vsak dan. Sestra si je ogledala vse omarice, hodile sva iz trgovine v trgovino, hotela je najti res lepe tv omarice in izbrati takšno, ki bo pasala v njen dnevni prostor. Ko sva jo našle, pa sva šle še na zasluženo kosilo.

Kmalu sem morala domov, tako da montirane tv omarice v živo nisem videla, mi je pa poslala slike in res je prišla lepo, polepšala je celi dnevni prostor. Zakaj človek ne bi kupil tv omarice za darilo, če pa veš, da človek ureja stanovanje in ima že tako veliko stroškov. 

Lepe tv omarice najdete na www.salonpohistva.si.…

Kako pomembna so gnojila, da bo vaš vrt poln zelenjave

Prvo leto, ko sem imela svoj prvi vrt, priznam, da sem naredila kar nekaj napak in na mojem vrtu ni bilo kaj preveč zelenjave. Prvo kar sem ugotovila je bila napaka ta, da nisem izbrala pravega gnojila, ker se nisem pozanimala. Mislila sem, da bodo v trgovinah tako prijazni, da mi bodo pravilno svetovali, pa so bolj poslušali mene in potem kar prikimali, ko sem pokazala na določena gnojila, tako sem kupila napačna. Danes je moj vrt poln zelenjave, prvo leto pa žal ni bil, prvo je bilo napačno gnojilo, potem pa sem sadila ob nepravem času, pa ne zato, ker bi bila prepozna, bila sem tako neučakana, da sem sadila predvsem prekmalu in tako zelenjava ni vzklila ali pa so sadike propadle.

Drugo leto je bilo čisto nekaj drugega, ker sem vedela, da moram priti do pravega gnojila sem prisegala na domači hlevski gnoj in tako naredila najboljše kar se da. Sicer sem to poletje imela zaradi njega tudi več plevela, vendar me ni niti najmanj motilo. Potem pa sem pazljivo sledila navodilom, kdaj se kaj seje in sadi, katera gnojila so dobra, tako da sem raje počakala kakšen dan kasneje, kot pa bila prehitra.

Moja zelenjava je rasla kot nora, imela sem najbolj poln vrt od vseh okoli, tako sem spoznala dvoje, naj pomembnejša so gnojila in potem čas sajenja. Nikar ne prehitevajte, raje si vzemite čas, v vrtu velja pregovor raje pozno, kot prekmalu.

Sedaj dajem nasvete sosedom in prijateljem, prva leta pa so se mi smejali, ker nisem imela izkušenj in za dober in bogat vrt moraš narediti kilometrino, jaz j sedaj imam, gnojila imam naštudirana, prav tako sadike. Vsako leto dobivam nove in nove ideje, vrt pa je vedno lepši in bogatejši. To me osrečuje, sam vrt pa me sprosti in pomiri, rada sem na vrtu.

Kako priti do svoje hiše in prodaja hiš

S partnerico imava dovolj bivanja v stanovanju. Mogoče bi se še navadila, a so ljudje v bloku lahko zelo nesramni in tako imava tudi midva pod sabo gospo, ki nama povzroča samo trenje. Nekaj časa sva trpela, potem pa me je žena vprašala, kakšna je kaj prodaja hiš in ali mislim, da bi si midva lahko to privoščila. Stanovanje je bilo najino, če bi prodala stanovanje, bi dobila kar nekaj denarja, ker sva ga imela na obali in je bilo precej vredno, ker je bilo na lepi lokaciji in prenovljeno.

Vedno bolj mi je bila ta ideja všeč, prodaja hiš je danes po celotni Sloveniji, vedela sva, da pa si bova težko privoščila kakšno hišo na obali. Nikoli nisva bila vezena na obalo, tako da tukaj sva imela veliko prednost, kajti prodaja hiš drugod po Sloveniji je bistveno cenejša. Po parih ogledih po spletu, sva bila prepričana, da greva iz stanovanja in si kupiva hišo. Hotela sva novo hišo, na netu je bila prodaja hiš velika, vendar nisva želela stare hiše, nisva želela iti živet v hišo, kjer so nekdaj prebivali ljudje, hotela sva nov dom in tako sva gledala kakšna je prodaja hiš, ki jih prodajajo kot nove.

Dobro sva premislila, koliko bi dobila za najino stanovanje in kakšne hiše si z tem denarjem potem lahko privoščiva. Problem je bil v tem, da bi morala prodati stanovanje prej, kot pa bi si lahko kupila hišo. Naredila sva kompromis, prodala sva stanovanje, šla živet k njenim staršem in v pol leta kupila novo pritlično hišo, ker je prodaja hiš res velika, le odločiti se moraš kje želiš živeti in seveda, koliko denarja imaš na razpolago.

Končno sva imela svoj dom, najina sreča je bila neizmerna, prodaja hiš, ki so trenutno na trgu, kot nove so prekrasne, lepe, moderne, lahko izbiraš kar želiš. Midva sva najino našla.

Rabljeno pohištvo smo odpeljali z kombijem

Koliko prigovarjanja je bilo, ko smo se dogovarjali, kako bomo pripeljali rabljeno pohištvo iz stanovanja, saj ga je bilo ogromno in bi potrebovali tovornjak. Tako je moj mož govoril, da bi bil dovolj kombi, mi vsi pa smo vedeli, da to ne gre tako, kajti to se nabere ogromno enih stvari in si enostavno sploh ne predstavlja, da je kombi premajhen za vse.

Seveda smo naredili po njegovo in ko smo začeli nalagati rabljeno pohištvo v kombi je to bila cela zmešnjava. Kajti nekatero rabljeno pohištvo je bilo previsoko, da bi ga sploh v kombi dali, spet drugo smo morali razstaviti, ker je bilo enostavno pretežko. Tako smo se matrali celi dan in nismo vsega spravili v kombi. Ker smo kombi imeli izposojen za 1 dan, nismo vedeli, kaj naj naredimo, saj je rabljeno pohištvo še ostalo.

Nič drugega nam ni preostalo kot to, da smo si naslednji dan ponovno izposodili kombi in tako šli spet v akcijo, tokrat nam je uspelo, pobrali smo rabljeno pohištvo in ga pripeljali domov. Tako smo plačali dva dni izposoje kombija, kar nam ne bi bilo potrebno, ker če bi imeli tovornjak, bi bila samo ena vožnja, ne bi rabili razstavljati pohištva, vse bi lepo pripeljali v kosu. Tako pa smo potem imeli spet delo, ker smo rabljeno pohištvo morali ponovno sestaviti. 

Kdaj bo ta moj mož začel poslušati druge ljudi, vedno misli, da vse ve in vse zna, nobeden mu nikoli ne sme nič ugovarjati. Pošteno smo se nadelali zaradi njega, če bi nas poslušal, bi bilo vse lažje. Ker je bil tako trmast je moral rabljeno pohištvo spet sestaviti, če bi nas poslušal, mu tega ne bi bilo treba. 

Včasih se človek vpraša, če resnično mora vedno nekdo imeti prav, zakaj se to ne bi enkrat spremenilo, tako sem se jaz sedaj to neštetokrat vprašala, ko smo selili rabljeno pohištvo in se pošteno utrudili. 

 …

Pitna voda v hribih pri izvirih

Ste se tudi že vi spraševali, če se lahko vodo pri izvirih v hribih pije in če je to pitna voda? Sama sem šla z prijateljico v hribe. Obožujem hribe, svež zrak in izvire. Nikoli nisem pomislila, da ne bi pila izvirske vode, ker to ni pitna voda. Ko sem bila še otrok, sem z dedkom vedno pila to vodo in prav lepe spomine imam na to.

Tako sem z prijateljico obujala predvsem spomine, komaj sem čakala, da pridem do tega izvira, nalijem vodo v roke in popijem kakšen požirek. Pred nama sta bila mož in žena, ki sta imela dva otroka, tako so oni prej prišli do izvira vode. Ko sta otroka hotela piti to vodo, jima mama ni dovolila, ker je rekla, da to ni pitna voda in da jo naj nikar ne pijeta, če ne želita, da jo bili trebušček. To pa je bil šok zame, ker na to nisem niti pomislila, je pa res, a je minilo kar nekaj časa, ko sem jaz to vodo pila. Stopila sem bližje, ker me je res zanimalo, če ima gospa kakšne nove informacije glede čistoče vode.

Razložila sem ji ,da sem jaz vedno pila to vodo in da je bila to vedno pitna voda in da ne vem in ne razumem, zakaj ne bi bila tudi sedaj. Potem pa je gospa povedala, da so že imeli izkušnjo, ko je bilo prijatelju slabo, ko jo je pil, tako je žal ne upajo piti več, so jo pa sami tudi večkrat pili, sedaj pa sami več ne vedo, ali je to še pitna voda, ali je že čas naredil svoje in žal to ni več pitna voda, kot je to bila včasih.

Na koncu sem bila tako zmedena, da je tudi jaz nisem upala piti, ker sem se bala, da mi ne bo dobro, pa tako sem se veselila, da mi bo prav ta izvir in pitna voda pričarala nazaj tisto lepo otroštvo.

Potrebna registracija plovil, če ste se odločili za barko

Ko enkrat človek začne premišljevati, da bi imel svoje plovilo, to pomeni, da bo tudi potrebna registracija plovil, ker je obvezna. Pri nas so padle velike odločitve, prvo smo se odločili, da bomo kupili eno manjše stanovanje na morju in to nam je tudi uspelo. Predenj smo mi vse to uredili, je minilo kar nekaj časa. Potem pa ko smo zaživeli in se kar velikokrat na leto odpeljali na morje, nam je postalo dolgčas in tako smo začeli premišljevati, da bi imeli eno plovilo. 

Seveda smo se spraševali, katero, koliko stanejo plovila, registracija plovil, prevoz, prikolice, privez, vse nas je zanimalo, kako bi mi to izpeljali. Kajti prvo smo razmišljali, da bi enostavno plovilo imeli v marini in plačevali privez, tako prikolice ne bi niti potrebovali, ker da plovilo vozimo domov je brez veze, preveč dela in potem plovila ne bi toliko uporabljali. Zato smo se pozanimali koliko nas pride ena majhna barka, koliko za njo pride registracija plovil in v kateri marini bi se splačalo imeti privez.

Ko smo vse to preštudirali, smo šli v nakup, res smo bili kar bolj srečni, veselili smo se tega, da bomo imeli svojo barko, prav smo si rekli ,da ne bomo več na plaži in da bomo vedno šli kam ven. Tako smo barko res kupili, registracija plovil se gleda po različnih kriterijih in moram reči, da naša ni bila tako draga, tako da smo dobro prišli skozi. 

Danes ne vem, kako brez naše stare barke, vedno ko pridemo na morje, gremo prej do barke, kot do stanovanja, potem veste, kako uživamo. Do sedaj še ni minilo niti leto, da ne bi bila opravljena registracija plovil, ker barko non stop uporabljamo in upam, da jo bomo še dolgo. Sama registracija plovil in privez pa spet ni tako drago, da si tega ne bi mogli privoščiti, če smo si privoščili barko. 

Moja osebna rast se ni mogla razvijati

Še danes postanem žalostna, ko mislim, kako sem bila vzgojena, kako sem bila priden in nezahteven otrok, za starše verjetno idealen, zase pa vsekakor ne, moja osebna rast se je začela razvijati šele, ko sem spoznala fanta, ki je bil uspešen, pozitiven, ni imel dlake na jeziku, njegova samopodoba je bila visoka. Imel me je neizmerno rad, zaljubljen je bil do ušes v mene.

Pomenila sem mu vse, jaz pa sem se čudila, da sem lahko enemu človeku tako pomembna, tukaj se je videla moja osebna rast, moja samopodoba, kako nizko je bila. Rasla sem v družini, kjer nisem smela ničesar in kjer moje mnenje sploh ni bilo pomembno, to me je tako zaznamovalo, da se kot odrasla oseba sploh nisem cenila, enostavno nisem vedela, kaj je osebna rast, sama nisem verjela vase in niti najmanj se nisem imela za lepo, moja samopodoba je bila zelo nizko. Ne vem, kje bi bila danes, če ne bi spoznala mojega predragega moža.

On mi je odprl oči, da sem nekaj posebnega, da sem edinstvena, da moram imeti ideje in želje, da z njimi ni nič narobe, ker so samo moje in prav je tako. Kar nekaj časa sem potrebovala, da se je moja osebna rast začela, lahko bi rekla, da je trajalo leta in leta. Danes se spoštujem, danes imam želje z katerimi ni nič narobe, ker so moje in vesela sem takšna kot sem, zadovoljna sem z svojim življenjem in imam cilje, ki so dosegljivi vse to je moja osebna rast, ki se je sicer začela veliko prepozno, a se je. Saj veste kako pravijo, nikoli ni prepozno, pa če tudi je pozno.

Danes grem pokončno, ker se imam rada, hvaležna sem možu, da mi je odprl oči, da mi je povedal, da nihče ni gospodar mojega telesa, ampak sem to samo jaz, to je tisto, kar šteje, moja osebna rast danes gre vedno višje, bolj kot je visoko bolj sem srečna.